Avtor: Gala

Če ste prebrali prejšnje objave na blogu, ste lahko ugotovili, da v vsakem vsaj enkrat napišem, naj bo prehranjevanje preprosto. Pri malicah torej spet, keep it simple.

Ugotavljam, da veliko ljudi veliko časa razmišlja o hrani. Kdaj bi jedli, kaj bi jedli in kako zdaj (ne) smejo jesti, ker ni čas za to. Obremenjenost z urnikom prehranjevanja človeka utrudi skorajda bolj kot nihanje inzulina v krvi.

Če mislite na hrano, ste najbrž že malce lačni ali vsaj žejni. Žejo zelo slabo prepoznavamo, ker ko smo res žejni, haluciniramo kozarec vode ali pljuvamo prah, smo v resnici že dehidrirani. Prvi znaki žeje se kažejo tako, da nas mika kak prigrizek. Torej če se vam v mislih prikazujejo piškoti, spijte kozarec vode in poglejte, če so piškoti še vedno tam.

Če vam dobre štiri minute po tem, ko ste popili nekaj vode, želodec še vedno javlja lakoto, ni potrebno, da se vrtite kot mačka okrog vrele kaše, najbolj pametno je nekaj pojesti. Ni važno, koliko je ura in kdaj ste nazadnje jedli, jejte! Če nimate časa za malico oziroma smatrate, da nimate časa ali morda menite da ni primeren trenutek za to, boste svojo delovno učinkovitost precej zmanjšali, kar je v dopoldanskem času, ko ste v službi, ključnega pomena. Želodec, ki kruli, je samo simptom, da telo nekaj potrebuje, nobene znanosti ni za tem. Celotna ideja se hitro preseli v glavo, napade vaše misli, ki se vrtijo okoli prihajajočega obroka. Kako zelo produktivni ste takrat?

Torej delate. Ste v službi ali počnete kaj drugega. V obeh primerih telo potrebuje hranila, s katerimi oskrbi celice. Piškoti, rogljički, burek ali pizza ne vsebujejo hranil oziroma zelo malo. Po taki malici boste samo utrujeni. Prvič zaradi tega, ker telesu ne zagotovijo, kar potrebuje, in drugič, ker taka hrana obteži prebavo. Vsa energija, ki jo še imate, se skoncentrira v debelem črevesju in možgani so daleč od tega območja. Samo glavo nagnete in lahko zaspite, kajne?

Priporočljivo je, da se časovno pri prehranjevanju ne omejujete. Jejte, kadar vas je volja. To pa ne pomeni, da vsakič zmažete pol škatle piškotov ali slasten sendvič z majonezo. Prigrizkujte sadje, oreške, jogurte. Sadje ali zelenjava kot predstavnik ogljikovih hidratov dajeta energijo tako kot polnozrnata žemljica. Mlečni izdelki kot predstavniki beljakovin povečujejo sitost in so gradniki vseh celic v telesu, vendar je pri mlečnih izdelkih potrebna zmernost, saj vsebujejo veliko maščobe, ki je očitno živalskega izvora. Če lahko beljakovine dobite kako drugače (beljakovinske ploščice ali napitke), toliko bolje. (Za več informacij o beljakovinski prehrani me lahko kontaktirate na mejl.)

Kaj lahko doma sami naredite za kvalitetno prigrizkovanje? Če niste ravno jutranji tip, si culico pripravite že zvečer. Televizorju ali računalniku odtegnete dobrih deset minut in oči spočijete na kuhinjskem pultu. Pripravite si papirnato vrečko, v katero vrzite banano, pomarančo, jabolko, pest mandljev v vrečkici, polnozrnato žemljo z rezino pečenih piščančjih prsi, kos sira zavit v folijo, olupljeno trdo kuhano jajce, ržen kruh pokapan z olivnim oljem, tuno v naravnem soku in rukolo, probiotični jogurt, poleti narezana lubenica, paradižnik z mozzarello in baziliko ali svež korenček v kosu, ki vas bo prijetno zaposlil z grizljanjem. Če vas skrbi, da vas bodo na delovnem mestu čudno gledali, imate težave s samozavestjo, kar pa ne spada v to temo.

Kadarkoli vam pogled uide v tole vrečko, posezite po tem, kar vas najbolj mika. In čez eno uro ali po potrebi postopek ponovite. Tako boste ves čas prijetno siti, nikoli lačni in nikoli utrujeno najedeni. In pijte veliko vode, vmes kakšen zeleni čaj (brez mleka!) ali kavo.

V primeru, da se bureku nikakor ne morete upreti, naj vam namignem, da imajo v Pekarni Vrhnika odličen polnozrnati burek, zelo primerne velikosti in cenovno ugoden.

Uspešno in dober tek!

Morda ste dobili občutek, da sem ena taka zajebana in zatežena baba, ki v trgovini obrne vse deklaracije, pri kruhu stoji 23 minut in gnjavi prodajalko, kateri kruh je breznevemčesa. Čeprav se niti ne sliši tako nemogoče, v resnici nisem taka. Kruh rada spečem sama in tudi ko ga kupim, izberem vedno istega – polnozrnatega brez semen.

Moje prehrambeno življenje je precej simple, nihče od nas ni niti najmanj izbirčen in vsi smo pripravljeni na najbolj čudaške kombinacije. Ne omejujemo se s tem, kaj je primerno jesti za zajtrk, kaj za kosilo in razne malice. Tudi količine so naključne, tako da kdaj jemo tudi več zajtrkov, kosil, večerij ali več malic.

Sadje mešamo z zelenjavo in vse skupaj najraje s polnozrnatimi testeninami ali z raznimi kašami. Tuno, olive in jajca pa vtaknemo kamorkoli. Štedilnik ni nobenemu od naju tuj in kuhanje je sprostitev. Zraven se da peti enako kot pod tušem. Zakaj bi mi bilo odveč narediti domače testo za pizzo, tega ne bom nikoli razumela. Razen stranskega učinka, da potem pizza nikjer drugje ni več dobra razen doma, ne vidim problema.

Veliko ljudi misli, da moraš za zdrav način prehranjevanja imeti čas in denar, ampak to ne drži čisto tako. Mimogrede, koliko časa porabite, ko sedite za računalnikom in ne počnete ničesar produktivnega? Čas za pripravo hrane skorajda ni omembe vreden. Goveja juha, ki se kuha tri ure, ni ravno sinonim za zdrav obrok. Hrana je pripravljena hitro in enostavno. Zelenjava, testenine in riž skuhan “na zob” imajo nižji glikemični indeks, pri zelenjavi se na tak način ohrani več vitaminov. Zelo uporaben je zamrzovalnik, kjer tudi pripravljene jedi ostanejo užitne kar precej časa.

Pri denarju je situacija nekaterim kaotična. Ni denarja za polnozrnato ali pirino moko, za zelenjavo s tržnice, za dodatke v prehrani, je pa za Nutello vsak mesec, za burek, za šest novih majčk v H&M-u. Prioritete so stvar posameznika, vsak s svojim denarjem razpolaga po lastnem občutku. Poskusite vsakič v trgovini s košarice pometati sadne jogurte, zamenjajte jih z navadnimi, odstranite vse frutabele, natovorite kakšno pomarančo več in potem seštejte mesečne račune. V kuhinji se ne bodo več valjale neumnosti, ki bi vas vabile v skušnjavo, brez posebnega razmišljanja si boste zvečer olupili banano, duh, telo in denarnica vam bodo pa hvaležni.

Na kratko – če želite spremeniti prehranjevalne navade, je za začetek dobro spremeniti način razmišljanja. Kuhinja je prijeten in dišeč prostor, poln novih idej. Skrijte se tja pred realnostjo v svoj svet. In ustvarjajte.

 

Kadarkoli se vrnem s kakšnih počitnic, se najbolj veselim, da bom spet jedla svojo hrano. V naši družini kuhamo preprosto, ne dodajamo nepotrebnih začimb in maščob. Posledično ima taka hrana blag okus in večini ljudi sploh ni všeč. Zato mi obiski, ki se najavijo na obroke, predstavljajo stres, kako jih naj postrežem, da bo volk sit in koza cela. Seveda so pa tudi taki, ki prav zaradi tega zelo radi pridejo.

Sol. Zlorabljena začimba. Ljudje jo dajejo povsod, solijo zelenjavo, krompir, meso in na koncu vse možne jedi še dosolijo, čeprav so v osnovi že bile slane. Sol postane sinonim za okus. Seveda je natrij za naš organizem še kako pomemben, vendar ga zaužijemo dovolj že s hrano, ki je dodatno ne solimo. En sam kos kruha vsebuje 200-350 mg soli. Vsebujejo jo tudi sir, skuta, kosmiči, kislo zelje, repa, delikatese …

Ampak hrana ima okus! Paradižnik z baziliko je odličen, prav tako neslano mehko kuhano jajce. Če imate radi pečeno jajce, mu za dodaten okus dodajte rožmarin, por ali curry. Začimbe in dišavnice prefinjeno obogatijo okus.

Podobno usodo ima tudi drugi beli kristal – sladkor. Pečete pecivo, piškote, kuhate čaje, kavo in vsemu temu dodajate navadni sladkor, s katerim jedem odvzamete osebnost. Vse je samo še sladko in vabi, da jeste in jeste, dokler vam ni slabo. Takšno značilnost ima namreč ta droga, da nam povzroča hrepenenje. Hočemo več. Drznite si poskusiti brez in občutili boste abstinenčne simptome.

V piškote dodajte melaso ali javorjev sirup, kavo si skuhajte bolj blago ali jo zamenjajte s čajem. Po kosilu si privoščite košček temne čokolade, s katero lahko pripravite tudi domač kakav ali vročo čokolado. Okušajte hrano in uživajte.

Nazadnje je vseprisotna še maščoba. Najpogosteje uporabljamo kar belo olje, kot mu sama rada rečem. V resnici je rumeno. Samo po sebi ni tako škodljivo, kot je neprimerna uporaba vedno in povsod. Koristnih lastnosti praktično nima, ker je preveč predelano, daje pa hrani masten torej bolj poln okus. Ni potrebno izgubljati besed – ohranili boste okus, če boste jedem na koncu priprave dodajali pametne maščobe. Oljčno, laneno, sezamovo, konopljino. Hladno stiskano in rastlinsko.

Pri sami kuhi raje uporabite kokosovo kocko, ki jo najdete praktično v vsaki trgovini. V ponvi že v majhnih količinah dela čudeže, primerna tudi za cvrtje, nima specifičnega okusa in je cenovno ugodna.

Tri bele stvari, ki naj bodo v kuhinji samo za vzorec in za zahtevne obiske. Sami pa dajte priložnost (in sprva tudi nekaj časa) svojim brbončicam, da se razvijejo, ko se potapljajo v pristnih okusih hrane.