Okrog Äetrte ure popoldan se zaÄne moja rutinska pot iz službe do Å”ole, ko za dobra dva kilometra vÄasih potrebujem tudi 15 minut vožnje. PreÄkati moram veliko križiÅ”Äe. Na sreÄo se samo zapeljem naravnost skozi, vendar že to vÄasih ni enostavno.
Danes mi je nasproti vozeÄe vozilo, ki je zavijalo v levo, mojstrsko odvzelo prednost, nato pa seĀ zataknilo sredi ceste. KrižiÅ”Äe je bilo uri in gostoti prometa primerno obremenjeno, zato mi vozilo ni vzelo samo prednosti, ampak tudi zmožnost premikanja. Oba sva obstala sredi križiÅ”Äa v nelagodnem položaju, Å”e posebej ker je bilo zraÄne linije od njegovih do mojih oÄi manj kot tri metre. Gospodu je bilo vidno neprijetno. Izogibal se je mojega pogleda na podoben naÄin kot otrok, ki ga zalotiÅ” pri tem, da je ukradel Äokolado. Ne vem in ne bom ugibala, kaj so bili njegovi razlogi, da je zapeljal v polno križiÅ”Äe in s tem ustavil pot vsem nasproti vozeÄim vozilom. Morda se mu je res mudilo, je imel slab dan ali je preprosto nepazljiv in neobziren. Najbrž je priÄakoval živÄno trobljenje, kriljenje in nerganje, ker mi pa niÄ od tega ne gre preveÄ dobro od rok, sem se mu samo prijazno nasmehnila. V desetih sekundah, kolikor je trajalo najino sooÄenje, se je zgodilo marsikaj nepredvidljivega. Po nerodnem izmikanju pogleda je gospod naposled le dvignil glavo in se odzval na moj nasmeh, se prijel za Äelo, skomignil z rameni in ko se je cesta spet sprostila, mirno odpeljal naprej. Zaplet sva reÅ”ila brez drame.
Promet v Ljubljani je lahko vir neskonÄne zabave, sploh Äe se prebijaÅ” v Äasu prometne konice po najbolj obremenjenih mestnih cestah. Ljudje ubirajo razliÄne poti in vsaka pot je rezultat neke njihove odloÄitve.Ā VÄasih speljejo, vÄasih tudi ne ali zelo poÄasi, nekateri bliskovito zavirajo in vozijo v Å”karje, spet drugi sanjajo za volanom in brezskrbno prevozijo oranžno-rdeÄo luÄ na semaforju.Ā Zato obstajajo pravila vožnje, ki jih je dolžan vsak voznik po zakonu spoÅ”tovati in upoÅ”tevati. Omejitve hitrosti, stop znaki in barve na semaforju niso postavljeni zato, ker bi nam neka viÅ”ja sila privoÅ”Äila, da zamudimo v službo, ampak da se vsi v prometu poÄutimo varne.
Ali se mi zdi prav, da mi je nasproti vozeÄe vozilo vzelo prednost in s tem oviralo promet? Ne, ne zdi se mi prav. Storil je prekrÅ”ek, vendar ga jaz za to ne morem kaznovati. Toda kar se mi zdi Å”e bolj narobe, je vzbujanje nemira in nespoÅ”tljivo vedenje v obliki besnega mahanja z rokami, stiskanja troblje ali glasnega preklinjanja, nad Äemer pa imam nadzor in moÄ, zato izberem, da tega ne poÄnem.
Zakaj bi bili vsak dan znova preseneÄeni nad (napaÄnimi) odloÄitvami, ki jih sprejemajo ljudje okoli nas ali naÅ”imi lastnimi, Äe pa lahko vsak dan presenetimo sami sebe, ko ne glede na situacijo brezkompromisnoĀ izberemo pravo odloÄitev. Äe se spraÅ”ujete, kako boste vedeli, katera odloÄitev je prava ā posledice vas bodo tega nauÄile.
Življenje je prometna cesta, polna nepredvidljivih zapletov. A Äe imamo oÄi odprte za dogajanje okoli sebe, smo pozorni in preudarni pri odloÄitvah, je svet takoj malce bolj predvidljiv in varen.