Spanje.

Ko se večer umirja in se počasi odpravljam spat, še zadnjih nekajkrat preverim vse objave na socialnih omrežjih in se vedno znova čudim, koliko mladih pozno zvečer ne more zaspati. No, glede na to, da to komentirajo na internetu, je razlog za nespečnost očiten.

Ležiš v postelji, gledaš v strop, zapreš oči in še zmeraj vidiš strop. In čutiš, kako ti utripa srce in kako te nekaj žgečka po desni nogi. Potem je pa kriv vzglavnik, ker je zavzel nenavadno pozicijo in tišči pod vrat. Obrneš se na levi bok, odejo potisneš med noge in po tem, ko mine cela večnost mučenja, simetrično zamenjaš pozicijo.

Moram priznati, da mi tako posteljno dogajanje ni niti malo znano, saj večinoma zaspim v roku dveh minut po tem, ko padem v posteljo. Pa ne da me nespečnost nikdar ne preseneti, ampak menim, da sem se uspavanja naučila že v otroštvu. Spomnim se, da kadar nisem mogla zaspati, sem šla zbudit mami, ki je nato zlezla k meni v posteljo, me objela in močno stisnila. Strašno sem trpela v njenem primežu, izmotala bi se kako, pa se ni dalo. Kmalu sem že sanjala, zjutraj sem se pa zbudila sama v postelji. Tako tudi zdaj ukrepam; ne iščem najbolj udobnega položaja, samo umirim se in si predstavljam, da me nekdo močno drži pri miru in čeprav je nekaj trenutkov nevzdržno, me spanec hitro premami.

Za takšne in drugačne psihične eksperimente se naj vsak zase odloči, kaj je pripravljen tvegati in koliko pušk je na voljo za v koruzo. Ker pa je spanje biokemični proces, lahko nanj vplivamo tudi s hrano. Najbolj znano uspavalo je toplo mleko z medom. Ker sama nisem zagovornica pitja kravjega mleka, so možne tudi drugačne opcije. Hmelj, ampak kot čaj, ne kot pivo, tudi kamilični čaj, čaj iz poprove mete, timijana ali janeža. Odsvetujeta se črni ali zeleni čaj.

Melatonin je hormon spanca, katerega nastanek spodbujajo oves, proso, soja, leča, jajca, morski sadeži, fižol, sveže zelje, banana, piščanec ali puran. Oves je primeren tudi kot polnilo za vzglavnik. Odlična večerja je solata, ki ji dodamo laneno seme, semena sezama ali sončnic in jo blago zabelimo. Z beljakovinami ne pretiravajmo, saj zožajo žile in s tem povečajo krvni tlak. Izogibajmo se mastni hrani, ker upočasni prebavo, paradižniku, jajčevcem, bučkam in špinači, saj povečajo izločanje adrenalina, ki ga za spanje gotovo ne potrebujemo.

Kalcij pomirja, zmanjšuje stres, magnezij sprošča mišice in zato sta skupaj odlična izbira kot napitek pred spanjem. V obliki šumečih tablet ali v prehranskih dodatkih. In ne pozabite na manjši kozarec vode, saj dehidracija ruši hormonsko ravnovesje, ki je odločilno za kvaliteten spanec.

Lahko noč.

2 odgovora na “Spanje.”

  1. Največ nespečnosti je predvsem zaradi tega, ker nam – zaradi različnih vzrokov/razlogov – možgani še vedno premlevajo stvari, ki so se bodisi zgodile, se dogajajo ali nas morijo/težijo. Sam sem se prav stežka naučil “izpraziniti” možgane, oz. NE misliti/razmišljati o nekaterih stvareh, ko želim zaspati. Problemi bodo obstajali tudi zjutraj, in nič lažje jih neprespan ne boš/bom reševal. Kvečjemu nasprotno 🙂
    Tempo, in must-do-10000-things-@-once način delovanja – to je strup sedanjosti…
    Seveda je pa tu tudi quick-fix – razni “preparati” za hitrejše uspavanje. Ne hvala.

    1. Se strinjam. Temu, čemur praviš izprazniti možgane, jaz pravim naučiti se zaspati. Ena najbolj koristnih veščin v življenju.

Komentarji so izklopljeni.