Špagetistuno.

Vsi jih poznamo. Na sto različnih načinov. Večina se z njimi prvič sreča v študentskih časih, ker je priprava cenovno ugodna in enostavna. Ni ravno jed, ki bi jo pripravljala stare mame, čeprav sem prepričana, da bi jim bila všeč. Skozi leta sem svojo različico izpilila nekako takole.

Na segreto ponev (moja je keramična, ker sem z njo res zadovoljna) damo nekaj kokosove maščobe ali olje iz konzerve tune, če bomo uporabili tako tunino, ki plava v olju. Na maščobi prepražimo pest sesekljanega peteršilja, ki mu dodamo prav tako nasekljan česen. Količina česna je prepuščena okusu, sama ga dam vsaj tri stroke. Potresemo s cimetom, premešamo in ko vse skupaj lepo zadiši, na ponev stresemo na majhne koščke narezan svež paradižnik. Paradižnik narahlo posolimo, vendar ne več kot za noževo konico. Rahlo slan se lažje zvodeni. Paradižnik pokuhamo in ko se zmehča, ga s tlačilko za pire krompir kar v ponvi nežno potlačimo. Počakamo, da voda nekoliko izpari in dodamo tunino.

V grobem je omaka pripravljena, pri nas pa nikakor ne gre brez oliv in sveže bazilike. Oboje dodam čisto na koncu priprave. Omaka se odlično ujame s polnozrnatimi ali pirinimi špageti, ki jih odlijem minuto prej, kot piše na navodilih.

pass

Kakšen je pa vaš recept za špagete s tuno?

Eden odgovor na “Špagetistuno.”

Komentarji so izklopljeni.