Kategorija: Bloging

Nujno potrebna za življenje, pa vendar mnogim tako težko prebavljiva. Veliko hitreje po grlu stečejo razne sladke in mehurčkaste pijače, koktajli, hladno pivo ipd.

Človeško telo vsebuje med 50 in 70 odstotkov vode, kar ni zanemarljiv podatek. Noben proces v telesu brez prisotnosti vode ne poteče v celoti. To je zelo pomembno za vse življenjske funkcije in tudi pri manj pomembnih – pri hujšanju, saj se lipidi v telesu razgrajujejo samo s pomočjo vode. Brez tega reakcija ne poteče in maščoba se samo še nalaga. 

Pri vsej tej urbani ponudbi okusnih pijač in napitkov se je pitja vode potrebno naučiti. Najbolje, da se tega lotimo čimprej in si s tem prihranimo marsikatero zdravstveno težavo. To je dobro imeti v mislih, ko otrokom kupujemo razne frutke in mešamo sladke čaje. Eno je sladica, drugo življenjsko potrebna tekočina.

Težko bi rekli, da voda ni dobra, saj je precej brez okusa. Na srečo si njen okus reguliramo z ostalo prehrano, ki jo pojemo čez dan. Na primer kozarec vode ob kavi deluje rahlo sladkast, ob sladici pa ni to niti približno. Če je sladica zelo sladka, nam voda pravzaprav pogasi sladkorno vrenje s svojim svežim in nevtralnih okusom. Če hrana, ki jo uživate, ni pretirano začinjena, je blaga in naravnega okusa, se bo voda odlično povezala z jedilnikom in vam kakšnih sladkih pijač pravzaprav sploh ne bo primanjkovalo. V McDonald`su se pa tista kokakola kar nekako ujame z ostalimi okusi.

Večinoma za pitje ni ovir, kdaj se sme in kdaj ne. Je pa priporočljivo, da večjih količin ne pijemo med in takoj po obrokih. Voda po obrokih bo po nepotrebnem povečala volumen zaužite hrane, počutili se bomo napihnjeni in prebava bo obremenjena. S tekočino raje počakajmo 15 minut, da se hrana premakne iz želodca. Kozarec vode pred obrokom pa nasprotno telesu zelo koristi.

Liter vode na 25 kilogramov telesne teže je nekako optimalna količina, ki bi jo naj popili v enem dnevu. Sem spadajo tudi nesladkani čaji in nezačinjene čiste juhe. Vendar to ne pomeni, da če zjutraj vstanemo, popijemo liter in pol vode, smo nalogo odlično opravili. Bolje je piti po požirkih oziroma manjših kozarcih. Večjih količin vode naše telo ne more izrabljati in tako jo bomo preprosto izločili.

Tudi temperatura ni zanemarljiva. Telo nam bo najbolj hvaležno, če bo voda podobne toplote kot naše telo. Če se ravnamo po občutku, je to mlačna voda, ki lahko variira nekaj stopinj gor ali dol. Premrzlo vodo mora telo ogreti na pravo temperaturo, kar sproži določene procese v telesu, ki telo še dodatno ogrejejo, kar ni preveč smiselno, kadar v poletni vročini pijemo mrzlo vodo, da bi se ohladili. Tri deci tople vode s sveže stisnjenim limoninim sokom zjutraj na tešče je pravi življenjski eliksir.

Če pijete zadostne količine vode, boste zlahka opazili na podplatih in v splošnem na videzu kože. Premalo vode bo vidno na suhi in luskasti koži, vendar to še zdaleč ni edini faktor, ki vpliva na naš videz. Velike količine maščobe v telesu poslabšajo absorbcijo vode v celicah in v tem primeru nam pitje vode ne obrodi sadov.

Zagotovite si vir kvalitetne vode na vsakem koraku, požirek ali dva ne bo nikoli odveč. Občutili boste manj lakote, ki jo pogosto zamenjujemo z žejo, in vzpostavili boste hormonsko ravnovesje. Hvaležni vam bodo prav vsi notranji organi in tudi denarnica.

V zadnjem času sem naletela na veliko različnih receptov sirove oziroma skutine torte. Kar nekaj sem jih tudi sama preizkusila, na koncu pa seveda ustvarila svojega.

Od velikosti pekača je odvisno, kako visoka bo torta. Moj ima premer 28cm in je torta razmeroma nizka. Večina je komentirala, da je taka ravno prav, sladkosnedi si pa z veseljem odrežejo še en košček.

Začne se s piškoti. Zavojček Leibniz Vollkorn piškotov s pomočjo kladiva, valjarja ali sesekljalnika zdrobim v skorajšnji prahec. Dolijem 110-120g stopljenega jogurtovega masla, žličko cimeta in da je  tekstura piškotnega testa dovolj sočna (da se ne drobi), po občutku dodam maskarpone (žlico ali dve). Ko nastane gladka zmes, jo položim v pekač, potlačim s hrbtno stranjo žlice in pustim pol ure ležati na hladnem.

Med čakanjem, da se podlaga utrdi in pečica segreje na 180 stopinj, ustvarim jedro torte. Ker mi razne Filadelfije niso preveč všeč v masi, dam kar 400 g pasirane skute in 250 g maskarponeja. Dodam še vanilijev jogurt, sok limone in pol. Sladkor je najbolj relativna sestavina, sama ga dam približno 50 g, če imate radi bolj sladko, ga dodajte več. Na koncu vmešam še tri jajca. S pomočjo mešalnika nastane zmes gladka krema, s katero prelijem piškotno testo. Pekač nato položim v ogreto pečico na 180 stopinj za 25-30 minut.

Za preliv je potrebnih 500 g borovnic ali malin. Če so zamrznjene, jih na ognju skupaj s 100 g sladkorja odtalimo in malce pokuhamo, da se sladkor stopi. Dodam še sok limone in naribano lupinico. Ko odstavim z ognja, v vroči polivki stopim tri liste ožete želatine.

Ko vzamem torto iz pečice, je pri robovih rahlo napihnjena, v sredini pa še čisto rumena in kremasta. Tako pustim na pultu približno dvajset minut, nato jo prelijem s sadno mešanico. Za piko na i, jo potresem še z žličko Sweet Ruba. Na pultu nato stoji še vsaj dve uri, potem jo postavim v hladilnik čez noč.

Taka torta je prava mlečna eksplozija, je pa tudi zelo sveža za vroče poletne dneve. Sama dodajam manj sladkorja, saj upoštevam tudi mlečni sladkor, sladkor v piškotih in fruktozo v sadju. V hladilniku ostane več dni sveža, z malo dekoracije pa se lahko prelevi tudi v pravo rojstnodnevno poslastico.

Otroci so posebna kategorija. Se rodijo, tabula rasa, prazni in nepopisani. In nato jih odrasli počlovečimo. Socializiramo. Učimo jih spanja, kričanja, govorjenja, igranja, delavnosti, obnašanja, hranjenja in še česa. Vse to namensko, načrtno, skozi vzgojo in tudi preko naše osebnosti in zgleda.

Najprej otrok pije mleko, drugega ne potrebuje. Njegov prebavni sistem je občutljiv, kot vsi ostali sistemi, ki jih ima. Joka, če ga kaj črviči, če je lačen, če ga zebe. Kmalu dopolni pet mesecev, ko pokaže zanimanje za hrano odraslih. Dvigne glavo, navidezno žveči in požira slino, ko nas opazuje pri kosilu. Takrat mu začnemo ponujati prilagojeno hrano, pretlačeno hrano, nezačinjeno, sveže kuhano.

Na raznih mamaforumih se tukaj odpre nova galaksija. Kaj naj otrok je? Je dovolj star za riž, kravje mleko, meso, cvetačo, pomaranče? Koliko lahko poje? Ob katerih urah je primerno, da mu ponudim  obrok? Mame so zmedene, najbrž še bolj pa njihovi otroci. Eksplozija okusov. In prebave.

In potem mame sedijo na kavicah, mešajo frutke in klepetajo. Zakaj ona ne daje mesa, saj je njen fantek star že osem mesecev?! Otrok ni kriv, da je ona vegetarijanka! Krešejo se mnenja, stališča, predsodki in predvsem dolgčas.

Zakaj se tako radi obregnemo ob to, če katera mama vegetarijanka svojemu otroku ne ponudi mesa, ne pa tudi ob to, da neka druga mama svojemu 10 mesečniku ponuja sladkarije in hrenovke? Zakaj je samoumevno, da mama vegetarijanka preseže svoj jedilnik in z odporom skuha piščančka, mama nezdravojedka pa ni pod pritiskom, da bi za otroka skuhala proseno kašo in ne preprosto vmešala čokolino v homogenizirano mleko?

Svoje otroke bomo vzgajale in hranile, kakor bomo želele in mislile, da bo tako najbolje za njih. Brezbrižnost na stran in najbrž ni potrebe, da otroku od ust trgamo suhe slive, češ da je Kinder čokolada boljšega okusa in jo jedo tudi vsi njegovi vrstniki.

Zdrava meja pregreh in odrekanja je pot do zdravega otroka. Zdrava meja nagrajevanja in kaznovanja, kjer pregreha ni nagrada. Kajti hrana ni darilo, ampak sredstvo, ki nam omogoča, da lahko dolgo in kvalitetno živimo v svojem telesu. Bolj plastičen prikaz; najbrž otroku v nobenem vzgojnem primeru ne bi podarili nečesa, kar mu dolgoročno lahko škoduje. Potemtakem bi bilo bolj smiselno, da mora za kazen pojesti celo Milka čokolado. (Korenček in palica zame še vedno zvenita smiselno.)

Nekateri bi skorajda doktorirali iz psihofizičnega zdravja svojih otrok. Hoja po robu je nevarna, ampak ne ravno smrtno. Tako kot tudi ne torta ali hrenovke, ki so za večerjo pri babici. Smo pa starši vsekakor na prvem mestu, ki bomo z zgledom, vzgojnimi metodami in nakupovalno košarico otroke pripeljali do tega, da se bodo naučili spoštovati prebavo in procese v telesu. In ne pozabite na gibanje.

Ne pustite, da otrok vtakne v usta čisto vse, česar se dotakne. Ampak včasih pa tudi to mora.