Mesec: februar 2013

Morda ste dobili občutek, da sem ena taka zajebana in zatežena baba, ki v trgovini obrne vse deklaracije, pri kruhu stoji 23 minut in gnjavi prodajalko, kateri kruh je breznevemčesa. Čeprav se niti ne sliši tako nemogoče, v resnici nisem taka. Kruh rada spečem sama in tudi ko ga kupim, izberem vedno istega – polnozrnatega brez semen.

Moje prehrambeno življenje je precej simple, nihče od nas ni niti najmanj izbirčen in vsi smo pripravljeni na najbolj čudaške kombinacije. Ne omejujemo se s tem, kaj je primerno jesti za zajtrk, kaj za kosilo in razne malice. Tudi količine so naključne, tako da kdaj jemo tudi več zajtrkov, kosil, večerij ali več malic.

Sadje mešamo z zelenjavo in vse skupaj najraje s polnozrnatimi testeninami ali z raznimi kašami. Tuno, olive in jajca pa vtaknemo kamorkoli. Štedilnik ni nobenemu od naju tuj in kuhanje je sprostitev. Zraven se da peti enako kot pod tušem. Zakaj bi mi bilo odveč narediti domače testo za pizzo, tega ne bom nikoli razumela. Razen stranskega učinka, da potem pizza nikjer drugje ni več dobra razen doma, ne vidim problema.

Veliko ljudi misli, da moraš za zdrav način prehranjevanja imeti čas in denar, ampak to ne drži čisto tako. Mimogrede, koliko časa porabite, ko sedite za računalnikom in ne počnete ničesar produktivnega? Čas za pripravo hrane skorajda ni omembe vreden. Goveja juha, ki se kuha tri ure, ni ravno sinonim za zdrav obrok. Hrana je pripravljena hitro in enostavno. Zelenjava, testenine in riž skuhan “na zob” imajo nižji glikemični indeks, pri zelenjavi se na tak način ohrani več vitaminov. Zelo uporaben je zamrzovalnik, kjer tudi pripravljene jedi ostanejo užitne kar precej časa.

Pri denarju je situacija nekaterim kaotična. Ni denarja za polnozrnato ali pirino moko, za zelenjavo s tržnice, za dodatke v prehrani, je pa za Nutello vsak mesec, za burek, za šest novih majčk v H&M-u. Prioritete so stvar posameznika, vsak s svojim denarjem razpolaga po lastnem občutku. Poskusite vsakič v trgovini s košarice pometati sadne jogurte, zamenjajte jih z navadnimi, odstranite vse frutabele, natovorite kakšno pomarančo več in potem seštejte mesečne račune. V kuhinji se ne bodo več valjale neumnosti, ki bi vas vabile v skušnjavo, brez posebnega razmišljanja si boste zvečer olupili banano, duh, telo in denarnica vam bodo pa hvaležni.

Na kratko – če želite spremeniti prehranjevalne navade, je za začetek dobro spremeniti način razmišljanja. Kuhinja je prijeten in dišeč prostor, poln novih idej. Skrijte se tja pred realnostjo v svoj svet. In ustvarjajte.

 

Kadarkoli se vrnem s kakšnih počitnic, se najbolj veselim, da bom spet jedla svojo hrano. V naši družini kuhamo preprosto, ne dodajamo nepotrebnih začimb in maščob. Posledično ima taka hrana blag okus in večini ljudi sploh ni všeč. Zato mi obiski, ki se najavijo na obroke, predstavljajo stres, kako jih naj postrežem, da bo volk sit in koza cela. Seveda so pa tudi taki, ki prav zaradi tega zelo radi pridejo.

Sol. Zlorabljena začimba. Ljudje jo dajejo povsod, solijo zelenjavo, krompir, meso in na koncu vse možne jedi še dosolijo, čeprav so v osnovi že bile slane. Sol postane sinonim za okus. Seveda je natrij za naš organizem še kako pomemben, vendar ga zaužijemo dovolj že s hrano, ki je dodatno ne solimo. En sam kos kruha vsebuje 200-350 mg soli. Vsebujejo jo tudi sir, skuta, kosmiči, kislo zelje, repa, delikatese …

Ampak hrana ima okus! Paradižnik z baziliko je odličen, prav tako neslano mehko kuhano jajce. Če imate radi pečeno jajce, mu za dodaten okus dodajte rožmarin, por ali curry. Začimbe in dišavnice prefinjeno obogatijo okus.

Podobno usodo ima tudi drugi beli kristal – sladkor. Pečete pecivo, piškote, kuhate čaje, kavo in vsemu temu dodajate navadni sladkor, s katerim jedem odvzamete osebnost. Vse je samo še sladko in vabi, da jeste in jeste, dokler vam ni slabo. Takšno značilnost ima namreč ta droga, da nam povzroča hrepenenje. Hočemo več. Drznite si poskusiti brez in občutili boste abstinenčne simptome.

V piškote dodajte melaso ali javorjev sirup, kavo si skuhajte bolj blago ali jo zamenjajte s čajem. Po kosilu si privoščite košček temne čokolade, s katero lahko pripravite tudi domač kakav ali vročo čokolado. Okušajte hrano in uživajte.

Nazadnje je vseprisotna še maščoba. Najpogosteje uporabljamo kar belo olje, kot mu sama rada rečem. V resnici je rumeno. Samo po sebi ni tako škodljivo, kot je neprimerna uporaba vedno in povsod. Koristnih lastnosti praktično nima, ker je preveč predelano, daje pa hrani masten torej bolj poln okus. Ni potrebno izgubljati besed – ohranili boste okus, če boste jedem na koncu priprave dodajali pametne maščobe. Oljčno, laneno, sezamovo, konopljino. Hladno stiskano in rastlinsko.

Pri sami kuhi raje uporabite kokosovo kocko, ki jo najdete praktično v vsaki trgovini. V ponvi že v majhnih količinah dela čudeže, primerna tudi za cvrtje, nima specifičnega okusa in je cenovno ugodna.

Tri bele stvari, ki naj bodo v kuhinji samo za vzorec in za zahtevne obiske. Sami pa dajte priložnost (in sprva tudi nekaj časa) svojim brbončicam, da se razvijejo, ko se potapljajo v pristnih okusih hrane.

Zanimivo, da veliko ljudi sploh ne prepoznava lakote in še manj sitosti, pa tako osnovna življenjska signala sta. Nekateri se ravnajo po uri, drugi po obveznostih, skratka večina ne po svojem občutku. Ljudje so lačni, ko so v resnici žejni in lačni, ko so sestradani. In obratno; nikoli siti ali siti, ko se niti premakniti ne morejo več.

Nasvet: ne bit nikoli preveč lačni in nikoli preveč siti. Vedno ravno prav. In ne bojte se majhnih obrokov.

Dan začnite z zajtrkom, ki naj ne bo ne bel ne sladek. To povzroči, da inzulin v krvi nabije in boste kmalu spet zelo lačni. Torej nekaj zdravega. Polnozrnat kruh, kuhano jajce, sir, jogurt, ovseni kosmiči, skuta. Glede kombinacij uporabite domišljijo.

Nadaljujte tako, da se čez nekaj časa vprašate, če ste še vedno siti. Ni treba, da ste lačni. Spijte kozarec vode in pojejte majhen obrok (pest mandljev, deci jogurta, konzervo tune v naravnem soku, banano, pomarančo) in se vprašajte, če ste še vedno lačni. Če bi se morda vprašali, ali ste že siti, bi bil odgovor negativen, ker sitost dojemate bolj polno, ampak to ni bistveno, ker boste kmalu spet jedli. S temi vprašanji nadaljujte skozi ves dan, brez omejitev.

Poleg vseh malih  prigrizkov, ki niso omejeni, je pa v dnevu treba pojesti tri glavne obroke, kjer je potrebno vključiti čimveč hranil. Pametne maščobe, vitamine, minerale, vlaknine.

Na tak način boste skozi ves dan uravnavali krvni sladkor in imeli nadzor nad lakoto. Ko vam bo to prešlo v rutino, boste ugotovili, da sploh ne razmišljate, kdaj in kaj jeste, ne boste imeli napadov lakote in tudi utrujenost bo minila. Ob pogledu na masten sendvič se vam ne bodo cedile sline. Kakovostna hrana bo telesu nudila dovolj energije za delo in budnost. Predvsem pa veliko pijte vode.

Prehranjevanje naj bo naravno, homeostatično in telesu v zadovoljstvo. Kot vse ostale telesne funkcije. Romantično je pojesti lepo dekorirano večerjo na štirioglatih prevelikih krožnikih v krogu svojega najdražjega, ampak za telo je bolj pomembno, da večino dneva dobi to, kar potrebuje. Na veliko razočaranje čustvene lakote, naše telo ne more kvalitetno procesirati življenja s pomočjo premastne in presladke hrane. Zato se je poskusite izogibati, razen kadar ni stres ob premagovanju prevelik.

Privoščite si dneve, ko se prepustite nasladi in teh dnevov se veselite. Vsake toliko pa si odtegnite malce več, preživite teden popolnoma brez sladkorja, peciva, meda, sirupov, sladkega sadja in povzročite spremembo v presnovi. Da telo zadiha. Če ste na splošno zelo zmerni, to niti ni tako potrebno.

Skratka, ne jesti z očmi, z nosom in še najmanj s čustvi. Vse to lahko potešite na drugačne načine, telesu pa dajte to, kar potrebuje in nagradilo vas bo z dobrim počutjem.