Mesečni arhiv: september 2013

Bučke v petnajstih minutah. [fotoobjava]

Ne bom preveč besedičila. Tukaj je fotoobjava.

Začne se z bučkami.

IMG_6403

Jih narežem…

IMG_6405

V loncu segrejem žličko kokosove maščobe in nanjo stresem narezane bučke.

IMG_6406

Dodam minimini žličko soli, da bučke lažje spustijo sok.

IMG_6407

Medtem ko se mehčajo, narežem paradižnik in česen.

IMG_6408

Najprej dodam česen…

IMG_6409

In ko česen zadiši, še paradižnik.

IMG_6410

Na nižji vročini občasno premešam in počakam, da se paradižnik pokuha.

Čajno žličko (ne povsem polno) moke zmešam s pol deci hladne vode in to skupaj vmešam v zelenjavo. Moka bo poskrbela za teksturo omake.

IMG_6413

Še nekaj kapljic limone.

IMG_6416

In na vrt po svež peteršilj.

IMG_6411

Ki ga na drobno narežem.

IMG_6414

Omaki ga dodam tik pred koncem, da čim bolj ohrani aromo in koristne snovi.

IMG_6419

Premešam in… voila!

IMG_6420

Dober tek!

Špagetistuno.

Vsi jih poznamo. Na sto različnih načinov. Večina se z njimi prvič sreča v študentskih časih, ker je priprava cenovno ugodna in enostavna. Ni ravno jed, ki bi jo pripravljala stare mame, čeprav sem prepričana, da bi jim bila všeč. Skozi leta sem svojo različico izpilila nekako takole.

Na segreto ponev (moja je keramična, ker sem z njo res zadovoljna) damo nekaj kokosove maščobe ali olje iz konzerve tune, če bomo uporabili tako tunino, ki plava v olju. Na maščobi prepražimo pest sesekljanega peteršilja, ki mu dodamo prav tako nasekljan česen. Količina česna je prepuščena okusu, sama ga dam vsaj tri stroke. Potresemo s cimetom, premešamo in ko vse skupaj lepo zadiši, na ponev stresemo na majhne koščke narezan svež paradižnik. Paradižnik narahlo posolimo, vendar ne več kot za noževo konico. Rahlo slan se lažje zvodeni. Paradižnik pokuhamo in ko se zmehča, ga s tlačilko za pire krompir kar v ponvi nežno potlačimo. Počakamo, da voda nekoliko izpari in dodamo tunino.

V grobem je omaka pripravljena, pri nas pa nikakor ne gre brez oliv in sveže bazilike. Oboje dodam čisto na koncu priprave. Omaka se odlično ujame s polnozrnatimi ali pirinimi špageti, ki jih odlijem minuto prej, kot piše na navodilih.

pass

Kakšen je pa vaš recept za špagete s tuno?

Požrtije.

V najbolj nemogočih trenutkih se spomnim teme, o kateri bi lahko pisala. Ponavadi je to s polnimi usti, napetim trebuhom in obžalovanjem, zakaj sem morala spet pojesti “en kos” preveč. In da vam prihranim to izkušnjo, nekaj preprostih nasvetov, kako preživeti praznične požrtije.

Pod praznik seveda spada tudi rojstni dan in vsi ostali dogodki, kjer kao nekaj praznujemo, v resnici pa samo veliko jemo. Ne razumem, zakaj se je skozi čas oblikovala navada, da je treba jesti, ko se skupaj zberemo. Morda da gostitelj pokaže, koliko ima pod palcem? Ali se ljudem preprosto ne ljubi pogovarjati? Zakaj ne bi raje skupaj kvačkali, kjer lahko enako sedimo za mizo in se potopimo v ročne spretnosti.

Pri nas se je ob jubileju mlajše sestre prejšnji vikend zbralo mnogo ljudi. Kar v dva dneva smo jih razporedili in seveda je to terjalo dve obloženi mizi. Ker gostitelji niso želeli komplicirati, so za goste pripravili bogat narezek in torto. Meso, salame, siri, namazi, zaseka, vložena in sveža zelenjava in dve vrsti kruha.

Ker pri nas doma zelo redko jemo delikatesne obroke (sendviče), sem se prvi dan precej sprostila. Teknilo mi je vse, dokler nisem začutila občutka, da mi zaužito rine ven pri različnih izhodih. Občutek napihnjenosti, zametki zgage, utrujenost pa taka, da najbrž ne bi reagirala, če tudi bi padla s stola.

Naslednji dan sem se lotila bolj preudarno. Ugotovila sem, da je kruh popolnoma nepotreben. Da je tukaj samo za volumen, pri okusu se ga pa da izpustiti. Kruh je torej odpadel. Namaz s papriko je bil predober, da bi se mu odpovedala, prav tako sveža zelenjava ni potrebovala omejitev. Naposled je sledila dilema – sir ali meso. Salame niso prišle v poštev, ker so prepolne soli in so nasploh eden najslabših mesnih izdelkov. Sir in meso sta oba predstavnika beljakovin in maščob živalskega izvora. Ker nisem ravno oboževalec sira, sem se odločila za meso, ki sem mu odrezala bele robove.

Na mojem krožniku se je tako znašla oblica zelenjave, namaz s papriko in meso. Količinsko sem lahko tako pojedla več zelenjave kot dan prej, saj prostora ni izpodrinil kruh, kar je odlično vplivalo na presnovo. Počutila sem se precej bolje kot dan prej.

Kadar se znajdete v taki situaciji, poskusite na hitro oceniti, s čim boste potešili svoje lušte in česar ne boste pogrešali. Med mastnimi izdelki se odločite za največ enega, kruha se izognite ali ga jejte po majhnih grižljajih. In ko vse skupaj zložite na krožnik, naj bo zelenjava v večini.

Naj bodo praznovanja prijetna druženja z nam ljubimi ljudmi in ne smrtonosne požrtije.