V času “zimskega spanja” je pizza doživela pomembno posodobitev. Ker je to ena mojih kulinaričnih stalnic – na meniju je vsaj enkrat tedensko, večinoma večkrat, recept doživlja mnoge izboljšave in prepričana sem, da sem že zelo blizu vrhunca.
Pizza, ki jo sama pripravljam, ni junk hrana, čeprav je hitro pripravljena. Pravzaprav je v isti kategoriji kot katerikoli drug polnovreden obrok, recimo pirina rižota z zelenjavo ali polnozrnati špageti s paradižnikovo omako in parmezanom. Seveda je tudi tukaj zelo pomemben način priprave.
Najpomembnejša sprememba tega recepta je kvas. Za pizzo v resnici ne potrebujete kvasa, razen če imate radi debelo testo. Meni je všeč, če je zelo tanko in služi kot podlaga. Odsotnost kvasa v testu tudi občutno skrajša čas priprave in to je bil tudi glavni razlog, da sem se lotila eksperimenta. Skrajno navdušena in nekvašeno testo je postalo rutina.
Za dve osebi odmerim 300 g moke. Uporabljam izključno pirino polnozrnato moko, tokrat imam celo domačo iz mlina, še z otrobi. Taka moka da končnemu izdelku veliko več okusa kot bela prečiščena moka. Zalijem jo z 1,5 dcl tople vode in z vilico premešam. Zaradi grobe moke je zadeva malce bolj zakomplicirana (se ne gnete enostavno), ampak ne neizvedljiva. Nekaj časa jo gnetem, da nastane kompaktno testo. Testo razdelim v dve kepi (za dve pizzi) in vsako razvaljam na velikost 28 cm premera. Na koncu naredim majhen rob. Višina razvaljanega testa je približno 2 mm. Testo položim na pomokan teflonski pekač.
V testo ne dajem soli ali maščobe, ker ne vidim racionalnega razloga za to odločitev. Včasih dodam semena ali kurkumo, ki testo tudi rumeno obarva.
Po testu nato polijem pelate. Torej ne mezge iz tetrapaka, ampak sesekljan paradižnik iz konzerve (pol konzerve na eno pizzo in pol na drugo). Potresem origano in naložim na koščke narezano mozzarello (ena kepa mozzarelle – ena pizza). Tako za mozzarello kot tudi za pelate toplo priporočam nakup v Lidlu, sploh njihova mozzarella je daleč najboljša. Brez oliv ni življenja, sploh brez črnih iz Mercatorja (njihova znamka, ne Premium). Zadnje čase obožujem tudi sveži paradižnik, artičoke in rukolo, ki jo kar na vrtu poberem. Sveža bazilika je cherry on top, ampak z njo na vrtu žal nimam sreče.
Naloženo pizzo nato položim v na 250 stopinj ogreto pečico za točno 12 minut.
Vsa priprava mi vzame približno 20 minut, kar je že skoraj minimum porabe časa za relativno zdrav topel obrok. Da je zdrava, ji pravim zato, ker ne vsebuje dodanih maščob in soli, ima pa veliko vlaknin, kar vpliva na dobro prebavo. Super večerja!
