Mesec: marec 2013

Moram priznati, da se mi že malo meša. Prehranjevanje in različne posledice prehranjevanja so me že od nekdaj zelo zanimale in veliko časa posvetim preučevanju določenih sestavin, preverjanju raziskav ter tako ali drugače seciram hrano, živila in hranila. V poplavi člankov, blogov in druge sodobne “literature” se včasih sprašujem, ali je vse skupaj šlo čez mejo zdravega razuma.

Ne glede na vir, ali je to internet, starodavna babičina knjiga, strokovna revija ali osebne izkušnje, je lahko za isto stvar obeleženih več nasprotujočih si trditev. So ljudje, ki se zjutraj zbudijo, spijejo kavo in se cel dan počutijo odlično, in drugi, ki zaradi manjše pregrehe s sladkarijami tarnajo še tri dni. Vsekakor ni zanemarljivo dejstvo, da vsak posameznik svoje telo in počutje različno dojema in ni objektivno dokazljivo, ali se človek, ki zjutraj popije samo kavo, v resnici tudi dobro počuti ali je zanj to edina realnost. Sprememba je opcija, ki nam omogoča, da zaznamo razliko.

Sama se nikdar nisem opredeljevala z nobeno “prehrambeno oznako”, kot je vegetarijanec ali vegan. Sem vsejed, je pa določena hrana, ki je ne obožujem in je takšna, po kateri se ne počutim najbolje. Obojega se izogibam, ampak v restavracijah in na obiskih ne delam scen in jo v specifičnih okoliščinah tudi pojem.

Tako se na primer skušam izogibati hrani živalskega izvora. Sicer imam zelo rada meso, imam pa rada tudi marsikaj drugega, tako da na dnevni bazi večinoma izbiram rastlinsko hrano. Konceptualno moja neizbira mesa ne izvira iz tega, ker bi se mi živali smilile (nikakor ne podpiram mesne industrije in načina, kako gojijo živali), ampak ker hrana živalskega izvora dolgoročno nima dobrega vpliva na delovanje človeškega organizma. Tudi mlečni izdelki nedvomno spadajo v to kategorijo. Pred časom so mi s testi za alergije diagnosticirali več alergij, ki pa ob mlečni abstinenci popolnoma izzvenijo. Tudi večina težav s kožo, napihnjen trebuh in slaba prebava izginejo. Zame je to dovolj dober razlog, da take hrane ni na mojem dnevnem jedilniku.

O mleku, mlečnih izdelkih in mesu je zapisanih mnogo različnih sodb. Nekateri mleko blazno poveličujejo in ga opredeljujejo kot popolno živilo, tudi meso ima hranila, ki jih z rastlinsko hrano zelo težko (nemogoče) zagotovimo za zdravo delovanje organizma. In na drugi strani prav tako verodostojni viri pričajo, da mleko in mlečni izdelki povzročajo slabokrvnost, slabo prebavo, zmanjšano delovanje imunskega sistema, meso nalaga holesterol in maši žile. Zmedeni človek pa naj manevrira med enim in drugim načinom prehranjevanja, posledično slabo izbira živila in telesu povzroča hranilne primanjkljaje. Nasprotujoče si informacije so značilne za kapitalistično dobo, kjer vsi tekmujejo za vaš denar. Kako daleč je pripravljen iti mlečni lobi (ali mesni) in na drugi strani antimlečna propaganda?

Naše telo za delovanje potrebuje vitamine, minerale, beljakovine, ogljikove hidrate, vlaknine in maščobe. Iz naštetega nato samo sintetizira, kar potrebujejo celice za učinkovit metabolizem. Vse to je mogoče dobiti iz različnih virov. Nekateri starejši ljudje radi rečejo, da so oni vedno vse jedli in so bili zdravi. Če bi danes vse jedli in nekritično izbirali živila s polic, se najbrž tudi za njih ne bi tako zdravo končalo. Priča so mnoge degeneracijske bolezni, ki se širijo premosorazmerno z naraščanjem prehrambene industrije. Ste prepričani, da je mleko še zmeraj takšno, kot je bilo včasih? Imate možnost, da v urbanem središču vzdržujete vrt z zelenjavo, ki ne vsebuje vplivov onesnaževanja?

Nikoli ne boste vedeli, ali bi se lahko počutili bolje, če ne boste ničesar spremenili. Spremembe naj temeljijo na (preverjenih) informacijah, za katere ni rečeno, da bodo za vas držale – boste pa vsaj vedeli, kaj vam ugaja tako po okusu kot po počutju. Nobena restriktivna dieta ni dolgoročno dobra za telo, zdravemu telesu koristi samo pestra in uravnotežena prehrana. In pestro ne pomeni, da jeste jogurt za zajtrk, sirove torteline za kosilo in skuto za večerjo. Niti če cel dan jeste samo sadje. Restriktivne diete, torej take, kjer se neko živilo začasno popolnoma izloči, imajo funkcijo, da se telo resetira in se presnova vrne na osnovne tirnice. Naj bo samo začasna in vam v informacijo, kako se počutite, kadar ne uživate tega živila.

Poslušajte svoje telo. Če ne veste kako, se tega spomnite, ko sedite na straniščni školjki, ko se pogledate v ogledalo ali zjutraj, ko vstajate iz postelje. Potem pa eksperimentirajte z enako lahkostjo, kot eksperimentirate z različnimi okusi Milka čokolade.

Ko se večer umirja in se počasi odpravljam spat, še zadnjih nekajkrat preverim vse objave na socialnih omrežjih in se vedno znova čudim, koliko mladih pozno zvečer ne more zaspati. No, glede na to, da to komentirajo na internetu, je razlog za nespečnost očiten.

Ležiš v postelji, gledaš v strop, zapreš oči in še zmeraj vidiš strop. In čutiš, kako ti utripa srce in kako te nekaj žgečka po desni nogi. Potem je pa kriv vzglavnik, ker je zavzel nenavadno pozicijo in tišči pod vrat. Obrneš se na levi bok, odejo potisneš med noge in po tem, ko mine cela večnost mučenja, simetrično zamenjaš pozicijo.

Moram priznati, da mi tako posteljno dogajanje ni niti malo znano, saj večinoma zaspim v roku dveh minut po tem, ko padem v posteljo. Pa ne da me nespečnost nikdar ne preseneti, ampak menim, da sem se uspavanja naučila že v otroštvu. Spomnim se, da kadar nisem mogla zaspati, sem šla zbudit mami, ki je nato zlezla k meni v posteljo, me objela in močno stisnila. Strašno sem trpela v njenem primežu, izmotala bi se kako, pa se ni dalo. Kmalu sem že sanjala, zjutraj sem se pa zbudila sama v postelji. Tako tudi zdaj ukrepam; ne iščem najbolj udobnega položaja, samo umirim se in si predstavljam, da me nekdo močno drži pri miru in čeprav je nekaj trenutkov nevzdržno, me spanec hitro premami.

Za takšne in drugačne psihične eksperimente se naj vsak zase odloči, kaj je pripravljen tvegati in koliko pušk je na voljo za v koruzo. Ker pa je spanje biokemični proces, lahko nanj vplivamo tudi s hrano. Najbolj znano uspavalo je toplo mleko z medom. Ker sama nisem zagovornica pitja kravjega mleka, so možne tudi drugačne opcije. Hmelj, ampak kot čaj, ne kot pivo, tudi kamilični čaj, čaj iz poprove mete, timijana ali janeža. Odsvetujeta se črni ali zeleni čaj.

Melatonin je hormon spanca, katerega nastanek spodbujajo oves, proso, soja, leča, jajca, morski sadeži, fižol, sveže zelje, banana, piščanec ali puran. Oves je primeren tudi kot polnilo za vzglavnik. Odlična večerja je solata, ki ji dodamo laneno seme, semena sezama ali sončnic in jo blago zabelimo. Z beljakovinami ne pretiravajmo, saj zožajo žile in s tem povečajo krvni tlak. Izogibajmo se mastni hrani, ker upočasni prebavo, paradižniku, jajčevcem, bučkam in špinači, saj povečajo izločanje adrenalina, ki ga za spanje gotovo ne potrebujemo.

Kalcij pomirja, zmanjšuje stres, magnezij sprošča mišice in zato sta skupaj odlična izbira kot napitek pred spanjem. V obliki šumečih tablet ali v prehranskih dodatkih. In ne pozabite na manjši kozarec vode, saj dehidracija ruši hormonsko ravnovesje, ki je odločilno za kvaliteten spanec.

Lahko noč.